Neposredne tuje vlagatelje čakajo izjemne priložnosti, vendar pa lahko geopolitična vprašanja, kitajske posojilne prakse in kršitve človekovih pravic ta potencial ovirajo.

Ruska vojna v Ukrajini je zadala velik udarec blagovnim trgom, saj je motila proizvodnjo in trgovino z več dobrinami, vključno z energijo, gnojili in žitom.Ta zvišanja cen so nastala zaradi že tako nestanovitnega blagovnega sektorja zaradi omejitev ponudbe, povezanih s pandemijo.

Po podatkih Svetovne banke so motnje pri izvozu pšenice iz Ukrajine prizadele več držav uvoznic, zlasti tiste v Severni Afriki, kot sta Egipt in Libanon.

»Geopolitični interesi igrajo vedno večjo vlogo, saj se številni različni mednarodni akterji borijo za vpliv na celini,« pravi Patricia Rodrigues, višja analitika in pomočnica direktorja za Afriko pri obveščevalnem podjetju Control Risks.

Afriške države bodo verjetno ohranile visoko raven pragmatizma, ko gre za sodelovanje z različnimi geopolitičnimi silami, da bi zagotovile priliv NTI, dodaja.

Ali bo to jamstvo uresničeno, bomo še videli.Zagon rasti leta 2021 se verjetno ne bo ohranil, opozarja UNCTAD.Na splošno znaki kažejo na pot navzdol.Vojaški udari, nestabilnost in politična negotovost v določenih državah ne obetajo dobrega za dejavnosti NTI.

Vzemimo Kenijo, na primer.Država ima zgodovino nasilja, povezanega z volitvami, in pomanjkanje odgovornosti za zlorabe človekovih pravic, poroča Human Rights Watch.Vlagatelji se izogibajo državi – za razliko od Etiopije, vzhodnoafriške sosede Kenije.

Pravzaprav je upad NTI v Keniji pripeljal z 1 milijarde dolarjev leta 2019 na zgolj 448 milijonov dolarjev leta 2021. Julija je bila po indeksu svetovne negotovosti uvrščena na drugo mesto najslabših držav za vlaganje za Kolumbijo.

Obstaja tudi stalna odplačilna kriza med Afriko in njeno največjo dvostransko upnico, Kitajsko, ki ima od leta 2021 21 % dolga celine, kažejo podatki Svetovne banke.Mednarodni denarni sklad (IMF) navaja več kot 20 afriških držav, ki so v dolžniški stiski ali jim grozi velika nevarnost.