Zvišanje obrestnih mer centralne banke lahko povzroči recesijo, brezposelnost in neplačilo dolgov.Nekateri pravijo, da je to le cena za zatiranje inflacije.

Ravno ko se je zdelo, da svetovno gospodarstvo izhaja iz najhujše recesije lanskega poletja, ki jo je povzročila pandemija, so se začela pojavljati znamenja inflacije.Februarja so ruske sile napadle Ukrajino in povzročile opustošenje na trgih, zlasti za osnovne potrebščine, kot sta hrana in energija.Zdaj, ko vodilne centralne banke zvišujejo obrestne mere za zviševanjem, mnogi ekonomski opazovalci pravijo, da je svetovna recesija vse bolj verjetna.

"Tveganja za padec so na negativni strani," pravi Andrea Presbitero, višji ekonomist v raziskovalnem oddelku Mednarodnega denarnega sklada (IMF)."Tudi če dolgoročno popravimo negativne šoke finančne krize in pandemije Covida, ostajajo globalni obeti šibki."

Konec septembra je ameriška centralna banka Federal Reserve (Fed) napovedala že peti dvig obrestne mere v tem letu, in sicer za 0,75 %.Bank of England (BoE) je naslednji dan zvišala obrestno mero za 0,5 % in napovedala, da se bo inflacija oktobra zvišala na 11 %, preden se bo umirila.Banka je sporočila, da je gospodarstvo Združenega kraljestva že v recesiji.

Julija je IMF znižal aprilsko oceno svetovne rasti za leto 2022 za skoraj pol točke na 3,2 %.Popravek navzdol je zlasti prizadel Kitajsko, in sicer za 1,1 % na 3,3 %;Nemčija za 0,9 % na 1,2 %;in ZDA za 1,4 % na 2,3 %.Tri mesece kasneje so tudi te ocene videti optimistične.

Glavne makroekonomske sile v igri v prihodnjem letu vključujejo dolgotrajne vplive Covida, tekoče težave z oskrbo z energijo (vključno s kratkoročnimi prizadevanji za nadomestitev ruskih zalog in dolgoročnejšim prizadevanjem za zamenjavo zalog fosilnih goriv), nabavo virov, grozen dolg in politično nemir zaradi hude neenakosti.Naraščajoči dolg in politični nemiri so zlasti povezani z zaostrovanjem centralne banke: višje obrestne mere kaznujejo dolžnike, neplačila držav pa so že rekordno visoka.

"Splošna slika je, da svet verjetno drsi v novo svetovno recesijo," pravi Dana Peterson, glavna ekonomistka raziskovalne skupine Conference Board.»Ali bo globoka, kot je recesija, povezana s pandemijo?Ne. Morda bo trajalo dlje.«

Za mnoge je gospodarska recesija preprosto strošek zadrževanja inflacije."Brez stabilnosti cen gospodarstvo ne deluje za nikogar," je konec avgusta dejal predsednik Feda Jerome Powell."Zmanjšanje inflacije bo verjetno zahtevalo dolgotrajno obdobje rasti pod trendom."

Pod pritiskom ameriške senatorke Elizabeth Warren je Powell že prej priznal, da bi zaostrovanje Feda lahko povečalo brezposelnost in celo povzročilo recesijo.Warren in drugi trdijo, da bodo višje obrestne mere zavirale rast, ne da bi odpravile prave vzroke trenutne inflacije."Dvigi obrestnih mer ne bodo prisilili [ruskega predsednika] Vladimirja Putina, da obrne svoje tanke in zapusti Ukrajino," je opozoril Warren med junijskim zaslišanjem bančnega odbora v senatu.»Dvigi obrestnih mer ne bodo razbili monopolov.Zvišanja obrestnih mer ne bodo uredila dobavne verige ali pospešila ladij ali ustavila virusa, ki še vedno povzroča zapore v nekaterih delih sveta.«