Svetovna gospodarska rast se upočasnjuje in bi lahko povzročila sinhrono recesijo.

Oktobra lani je Mednarodni denarni sklad (IMF) napovedal, da bo svetovno gospodarstvo leta 2022 zraslo za 4,9 %. Po skoraj dveh letih, ki jih je zaznamovala pandemija, je bil to dobrodošel znak postopne vrnitve v normalno stanje.V svojem polletnem poročilu je IMF zastavil nekaj optimističnih opomb in poudaril, da se je pandemija nadaljevala, tako je bilo – čeprav neenakomerno po regijah – gospodarsko okrevanje.

Samo šest mesecev pozneje je IMF popravil svoje napovedi: ne, rekel je, letos bo gospodarstvo zraslo le na 3,6%.Zmanjšanje – 1,3 točke manj od prejšnjih napovedi in eno največjih skladovih od začetka stoletja – je bilo v veliki meri (kar ni presenetljivo) posledica vojne v Ukrajini.

»Ekonomski učinki vojne se širijo daleč naokoli – kot potresni valovi, ki izvirajo iz epicentra potresa – predvsem prek blagovnih trgov, trgovine in finančnih povezav,« je zapisal direktor raziskav Pierre-Olivier Gourinchas v predgovor k aprilski izdaji World Economic Outlook.»Ker je Rusija glavni dobavitelj nafte, plina in kovin ter skupaj z Ukrajino pšenice in koruze, je trenutni in pričakovani upad ponudbe teh surovin že močno dvignil njihove cene.Najbolj prizadete so Evropa, Kavkaz in Srednja Azija, Bližnji vzhod in Severna Afrika ter podsaharska Afrika.Povišanje cen hrane in goriva bo prizadelo gospodinjstva z nižjimi dohodki po vsem svetu – tudi v Ameriki in Aziji.

Resda je – zaradi geopolitičnih in trgovinskih napetosti – svetovno gospodarstvo sledilo padajoči poti že pred vojno in pandemijo.Leta 2019, le nekaj mesecev preden je Covid-19 spremenil življenje, kot smo ga poznali, je generalna direktorica IMF Kristalina Georgieva opozorila: »Pred dvema letoma je bilo svetovno gospodarstvo v sinhroniziranem vzponu.Merjeno z BDP, je skoraj 75 % sveta pospeševalo.Danes se celo več svetovnega gospodarstva giblje usklajeno.A žal se tokratna rast upočasnjuje.Če smo natančni, v letu 2019 pričakujemo počasnejšo rast v skoraj 90 % sveta.”

Gospodarski upad je vedno prizadel nekatere ljudi močneje kot druge, vendar je to neenakost še povečala pandemija.Neenakosti se povečujejo tako v razvitih kot v nastajajočih državah in regijah.

IMF je preučil gospodarsko uspešnost v razvitih državah v zadnjih nekaj desetletjih in ugotovil, da so se subnacionalne razlike povečale od poznih osemdesetih let.Te vrzeli v BDP na prebivalca so trajne, se sčasoma povečujejo in so lahko celo večje od razlik med državami.

Ko gre za gospodarstva v revnejših regijah, imajo vsa podobne značilnosti, zaradi katerih so v precej slabšem položaju, ko nastopi kriza.Ponavadi so podeželski, manj izobraženi in specializirani za tradicionalne sektorje, kot so kmetijstvo, proizvodnja in rudarstvo, medtem ko so napredne države običajno bolj urbane, izobražene in specializirane za storitvene sektorje z visoko rastjo produktivnosti, kot so informacijska tehnologija, finance in komunikacije.Prilagajanje na neugodne pretrese je počasnejše in ima dolgotrajnejše negativne posledice na gospodarsko uspešnost, kar povečuje posledico drugih neželenih učinkov, od visoke brezposelnosti do zmanjšanega občutka osebne blaginje.Pandemija in svetovna prehranska kriza, ki jo je sprožila vojna v Ukrajini, sta jasen dokaz za to.